Pokopališka cerkev Sv. Simona
Cerkev sv. Simona leži odmaknjena od središča vasi obdana s pokopališkim zidom in visokimi stoletnimi hrasti. Glavno fasado z zvonikom na preslico ima obrnjeno proti vzhodu. Vhodni portal je kamnit, ravno zaključen s profilirano preklado. Nad portalom je manjše okroglo okno. Nad fasado se dviguje dvojni zvonik na preslico, s trikotnim razklenjenim zaključkom, ki je še lepo ohranjen. Cerkev ima kamnita okna le na južni fasadi – dve na ladji in eno manjše na zakristiji. Dvokapna streha s slemenom v smeri zahod-vzhod je krita s skrilami. Cerkvena ladja ima raven strop na višini 4,5 m in kamnita tla. V precej nižjo zakristijo pridemo skozi dvoje vrat ob glavnem oltarju1 .
»Glavni oltar ob vzhodni steni je glede na oblikovanje verjetno iz 17. stoletja. Posvečen je sv. Simonu. Lesen oltar je polihromiran. Razdeljen je s tremi nišami, med katerimi so kanelirani stebri. Niše so polkrožno oblikovane. Oltar je zaključen s polkrožno atiko, v kateri je na les naslikana sv. Trojica. Figure v oltarnih nišah manjkajo. (Leseni kipi višine okoli 60 cm so bili ukradeni v noči med 2. in 3. januarjem leta 1972 in so predstavljali: sv. Simona, sv. Juda Tadeja in Marijo. Ukradeni so bili tudi štirje svečniki. o.p.). Na oltarno menzo je postavljen tabernakelj, ki je sočasen z oltarjem. Pred oltarno menzo je lesen antependij, dekoriran z angelskimi glavicami in rastlinjem ob strani. V sredini je na les naslikan sv. Pavel.«2
Ob severno steno je prislonjen preprost lesen oltar s kamnito menzo. Poslikan je v imitaciji kamna. Oltar je posvečen sv. Krištofu, ki na ramah nosi Jezuščka čez vodo. Na straneh slike sta postavljena stebra, ki se zaključujeta s kapitelom. Ob vhodu najdemo kropilnik iz lepo oblikovanega kamna s fosiliziranimi školjkami. Zanimiv je tudi preprost kamnit krstilni kamen v levem kotu1 .
Cerkev Sv.Simona je spomenik lokalnega pomena vpisana v register kulutrne dediščine pod evidenčno številko 1458.
1 Markežič, M. (1993). Pregara v slovenski Istri (Vol. 135). samozal.
2 Medobčinski Zavod za spomeniško varstvo, Pregara – Sv.Simon, Piran 1985, str.2
Cerkev Karmelske Matere Božje
Pregarska župnijska cerkev je bila zgrajena leta 1906 v neoromanskem slogu.
»Vhodna fasada ima poudarjeno os, v čelnem delu je trikotno zaključena. Vhodni portal je poglobljen, polkrožno zaključen in ob strani poudarjen s pilastroma. Fasada je ob straneh zaključena z lizenama, venčni zidec posnema lombardsko dekoracijo. Na južni fasadi je troje širokih polkrožno oblikovanih poglobljenih oken. Fasada je razčlenjena z lizenami med okni in lombardsko dekoracijo pod venčnim zidcem.« 3
Ko prestopimo prag cerkve se znajdemo pod visoko postavljenim korom, slonečim na dveh kamnitih stebrih s kockastima kapiteloma. Njegov prostor omejuje balaustra. Ladijski steni sta razčlenjeni s polpilastri, ki jih povezujejo loki nad okni in močno profilirani kapiteli. Slavolok med ladjo in apsido je poudarjen v štuku. Cerkev je tlakovana z rumeno-rdečimi betonskimi ploščicami.4
Stranska oltarja v ladji sta enako oblikovana. Nad oltarnim nadstavkom, ki je postavljen na oltarno menzo, sta na vsaki strani po dva pilastra s korintskimi kapiteli. Desni je posvečen Srcu Jezusovemu, levi pa sv. Jožefu. Oba kipa je izdelal mojster A. Vogel. Istega avtorja imata tudi lesen kip sv. Petra na podstavku nad spovednico (spredaj desno) in kip Vstalega Kristusa, visok 85 cm, ki je izpostavljen v velikonočnem času. Nad stranskima oltarjema se v medaljonih nahajata poslikavi, ki ju je leta 1943 izdelal mojster Carlo Augustini iz Trsta. Desna prikazuje Jezusovo rojstvo, leva pa upodablja Jezusovo pridigo množici iz Petrovega čolna.4
Na leseni prižnici, ki ima vhod iz zakristije, so upodobljeni sv. Blaž, angel in najbrž še sv. Hieronim. Poslikave mojstra Augustinija najdemo tudi na koru. Na desni strani sta v obliki diptiha upodobljeni sv. Agata in sv. Ana, na levi pa sv. brata Ciril in Metod.4
Glavni oltar je delno zidan iz kamna, delno lesen. Krasi ga lesen kip Karmelske Matere Božje (kateri je oltar tudi posvečen) na tronu z Jezuščkom v naročju ter »škapularjem« v roki. Kip je izdelal Ferdinand Perathonen iz Valgardene leta 1904. Najbrž sta istega datuma in stila tudi kipa sv. Roka (desno) in sv. Antona (levo). Dva angela Kerubina ob Marijinem kipu sta iz leta 1918. Iztesal ju je Adolf Vogel iz kraja HaI pri Innsbrucku. Vsi kipi z glavnega oltarja so iz lesa in v naravni velikosti.4
Notranjost cerkve krasi križev pot, pridobljen leta 1916 v Ljubljani, istega leta so iz Šentvida pri Ljubljani pripeljali tudi cerkvene klopi. Iz Ljubljane izhaja tudi bogato dekoriran lestenec, ki visi s stropa glavne ladje. 4Na slavoloku med ladjo in prezbiterijem je bil do leta 1935 slovenski napis “Sveta Marija, prosi za nas”. Po nalogu buzetskih oblasntikov je bil prekrit z barvo, kljub ostremu protestu kaplana in tržaškega škofa Fogarja. 5
3 Medobčinski zavod za spomeniško varstvo, Pregara, Piran 1985.
4 Markežič, M. (1993). Pregara v slovenski Istri (Vol. 135). samozal.
5 Markežič, M. (2005). 100-letnica cerkve Karmelske Matere Božje: Pregara v slovenski Istri. samozal.