Vinogradništvo
Zaradi svoje nenavadno visoke nadmorske višine, dobre orientiranosti vinogradov proti J in JV, flišni podlagi ter obilici vetra in sonca, je Pregarska planota cenjena kot območje izrednih vinogradniških leg. Geofizična razgibanost terena in potrebe po rodovitnih njivskih površinah nikoli niso omogočale zasajevanja večjih strnjenih vinogradov, ki jih lahko najdemo na preostalih nižjih legah v Istri
Ljudje so se tradicionalno ukvarjali z govedorejo/pašništvom, medtem ko so trte imeli navado saditi ob robovih njiv nad suhozidi ter na slabše rodovitnih podlagah. Prvotne oblike vzgoje trt so za svojo oporo uporabljale nizko rastoči ter oblikovani javor maklen. Po epidemiji trsne uši filoksere koncem 19.stoletja so se uporabljali nizki latniki in šele po 2.svetovni vojni in dostopnosti železa, so trto pričeli saditi v neprekinjenih vrstah pod žicami, napetimi med akacijevimi stebri, imenovanimi paline.
Zaradi oddaljenosti od večjih urbanih središč, kot je Koper v Sloveniji ter Buzet in Buje na Hrvaškem, Pregara ni bila močno podvržena vinogradniško-agrarnim trendom in tako je okoli vasi še vedno moč najti vinograde, zasajene z več kot le eno sorto vinske trte. Tu se znajdejo tako bele kot črne stare avtohtone sorte, ki so po preostali Istri že skoraj izginile. Po vzorčenju kmetijskega inštituta Slovenije, lahko mnoge od njih sedaj najdete tudi v njihovih kolekcijskih vinogradih starih primorskih avtohtonih sort.
